Na najvišji točki slemena, visoko nad dolino, kjer se stikata Koroška in Štajerska, se dviga župnijska cerkev sv. Magdalene – samotna čuvajka meje in najvišje ležeča župnija v Sloveniji. Stoji na nadmorski višini 1.156 metrov, kjer meglice pogosto ovijajo pobočja, veter pa prinaša zgodb polne tišine.
Cerkev se v pisnih virih prvič omenja že v 14. stoletju, a danes njena podoba ne razkriva več gotskih sledi. Kljub temu je dragocen odsev ljudskega stavbarstva in preproste likovne umetnosti, ki v tej odmaknjeni pokrajini zažari še močneje.
Središče notranjosti je glavni oltar s podobo spokorne Magdalene, nad njo pa netipična upodobitev Svete trojice – mističen prizor, ki preseneti vsakega obiskovalca. Ob njej stojita še Marijin oltar in oltar sv. Simona, ki dopolnjujeta tiho simboliko prostora.
Nekdaj podružnica pliberške prafare in pozneje župnije Črna, je cerkev leta 1792 postala samostojna župnija. Svetnica Magdalena velja za zavetnico zapeljanih, livarjev svinca in otrok, ki se težko naučijo hoditi, pa tudi kot priprošnjica proti slabemu vremenu in očesnim težavam.
Ob cerkvi se razprostira pokopališče, obdano s kamnitim obzidjem – skromen, a zgovoren opomin na povezanost neba in zemlje.
